Na podlagi 12. in 13. člena v zvezi z 9. in 56. členom Zakona o društvih ( Uradni list RS, št. 61/2006 ) je Ribiška družina Pesnica-Lenart skladno z 14. členom Statuta na svojem zboru članov, dne 01.04.2011 sprejela spremenjeni:

S T A T U T

RIBIŠKE DRUŽINE PESNICA - LENART

I.         SPLOŠNE DOLOČBE, IME IN SEDEŽ

1. člen

Ribiška družina Pesnica - Lenart ( v nadaljnjem besedilu: RD ) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o skladkovodnem ribištvu (Ur. L. RS štev. 61/2006 - Zdru-1 in ZSRib ).

Namen delovanja RD ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki od ribiškega upravljanja in drugih prihodkov bo namenila za uresničevanje svojega namena in ciljev.

2. člen

Ime RD je :  RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA - LENART
Sedež društva je : Lenart, Ribiška pot 18, 2230 Lenart v Slov. goricah

3. člen

Družina ima svoj žig, znak in prapor .

Žig je okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini je odtisnjen znak TRIGLAVA,  pod znakom ribica in voda ter naslov RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA - LENART. Odtis žiga je v zeleni barvi.

Znak je v obliki kroga in napisom RD PESNICA - LENART ob straneh in letnico ustanovitve zgoraj. V znaku je slika smuča in vode.

Prapor ima na prvi strani podobo smuča, zelena barva, napis RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA-LENART. Na drugi strani je podoba sulca, modre barve, napis Ribiška zveza Slovenije.

4. člen

RD je pravna oseba zasebnega prava vpisana v register društev pri Upravni enoti Lenart v Slov. Goricah.

RD zastopa njen predsednik, katerega osebne podatke iz sedme alinee prvega odstavka 18. člena Zdru-1 se predloži Upravni enoti v Lenartu.

5. člen
Delovanje RD je javno.

6. člen

RD lahko pridobi in ima nepremično premoženje ter druga sredstva za uresničevanje svojih ciljev in nalog.

II.        NAMEN IN CILJI DRUŽINE

7. člen

Namen družine je prostovoljno združenje ljudi zaradi:

• upravljanja ribiškega okoliša za katero je RD podeljena koncesija,
• varovanja voda ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela naravnega okolja in
• izvajanja ribolova in ribogojstva.

RD ima naslednje cilje:

• upravljanje z ribiškim okolišem,

-     prizadevanje za strokovno raven dela,
-     vzpodbujanje članov za stalno strokovno izpopolnjevanje,
-     sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja delovanja RD,
-     sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije in drugimi organizacijami ter institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s sladkovodnim ribolovom in varovanjem okolja,
-     organiziranje športnega in turističnega ribolova, vključno s tekmovanji,
-     sodelovanje pri oblikovanju razvoja sladkovodnega ribištva v Sloveniji.

8. člen

Namen in cilje uresničuje RD z izvajanjem naslednjih nalog:

• izdela mnenje k osnutku načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju (člen 11/4 SRib),
• izdela mnenje k osnutku ribiškogojitvenega načrta za ribiški okoliš (člen 12/3 ZSRib),
• poribljava z ribami iz sonaravne gojitve in iz ribogojnice,
• upravlja ribogojne objekte in izvaja odlove rib v gojitvene namene,
• organizira ribočuvajsko službo,
• določa pogoje za izvajanje ribolovne pravice:
• članom RD,
• članom drugih RD in zamejskih ribiških klubov ter
• domačim in tujim turistom,
• izvaja ukrepe iz 20. člena ZSRib v primeru pogina rib,
• vodi evidence potrebne za ribiški kataster (člen 51/2 ZSRib) in društvene evidence,
• organizira strokovno usposabljanje članov in ribiških pripravnikov,
• zaposluje strokovne delavce za delo na področju društvene dejavnosti, ribogojstva in druga dela pri upravljanju ribiškega okoliša,
• prireja ribiška tekmovanja, družabna srečanja in druge društvene prireditve,
• sodeluje z inšpekcijskimi organi, predstavniki lokalne oblasti in podjetji zaradi zaščite voda pred onesnaževanjem.

9. člen

RD poleg upravljanja z vodnim življem opravlja tudi naslednjo dopolnilno pridobitno dejavnost:

• s prodajo ribolovnih dovolilnic,
• z organiziranjem in izvedbo tekem v kastingu ali v sladkovodnem ribolovu,
• z oddajanjem v najem svojih tekmovalnih tras,
• s sladkovodnim ribogojstvom zaradi poribljavanja vod s katerimi upravlja,

      -    dajanje lastnih prostorov v začasen najem.

III.      ČLANSTVO

10. člen

Član RD je lahko vsak državljan Republike Slovenije ali državljan Evropske unije ter tujec s stalnim bivališčem v R. Sloveniji ob enakih pogojih in na enak način, ki je določen v tem statutu. Članstvo v RD je prostovoljno.

Novim članom RD ne zaračunava pristopnine.

RD ima:

• redne člane,
• častne člane,
• člane - študente in
• mladoletne člane.

11. člen

Polnoletna oseba, ki se prvič včlani v RD ima status pripravnika, ki traja eno leto.

Pripravnik mora izvršiti naloge po programu in opraviti izpit za ribiča pri Ribiški zvezi Slovenije. Iz upravičenih razlogov se pripravniku lahko pripravništvo podaljša za eno leto.

Dokler član ne opravi ribiškega izpita, ne more samostojno loviti rib.

V času pripravništva lahko ribiški pripravnik izvaja ribolov le v obsegu 50 dni v spremstvu mentorja, ki mu ga določi RD ali drugega člana te RD, ki ima opravljen ribiški izpit.

Član, ki prestopa iz mladoletnega članstva v rednega, sme uveljavljati že opravljeno pripravniško dobo, če je bil v RD včlanjen neprekinjeno vsaj tri leta.

12. člen

Redni člani imajo naslednje pravice in dolžnost:

a.) pravice:

• da volijo in so voljeni,
• da sodelujejo pri delu in odločajo v organih RD,
• da se udeležujejo srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira RD,
• da sodelujejo pri izdelavi programa RD in so seznanjeni z njenim upravljanjem ribiškega okoliša ter finančnim poslovanjem,
• da lovijo ribe pod pogoji, ki jih določi RD,
• da nosijo ribiški znak in odlikovanja,
• da imajo pri zaposlovanju v RD ob enakih pogojih prednost,
• da najmanj 30 članov lahko zahteva razrešitev kateregakoli organa RD.

b.) dolžnosti:

• da spoštujejo statut, druge akte in sklepe organov RD,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog RD,
• da redno plačujejo članarino in druge prispevke,
• da izvajajo ribolovno pravico skladno z zakonom in z določili RD,
• da se izobražujejo in usposabljajo,
• da dajejo RD informacije skladno z obrazcem "vloga za sprejem v članstvo",
• da varujejo ugled RD.

13. člen

Kandidat za člana zaprosi za članstvo z obrazcem 'vloga za sprejem v članstvo', v katerem navede identifikacijske podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega bivališča, davčno številko, podatke o dosedanjem članstvu in datum morebitno opravljenega ribiškega izpita) ter podpiše izjavo, da sme RD uporabljati te podatke le za svojo evidenco in za potrebe zvez ali združenj, v katere je RD včlanjena ali jih je ustanovila.

14. člen

O sprejemu v redno članstvo odloča upravni odbor RD.

Članstvo se lahko odkloni tistim osebam, ki so bile kaznovane zaradi kaznivega dejanja ali prekrška zoper varstvo okolja in zaščite živali, ali so bile izključene iz iste ali druge RD zaradi disciplinskega prekrška, pa od izključitve še ni minilo 5 let.

O odklonitvi je kandidata potrebno pisno obvestiti v roku 30 dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov.

Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v 30 dneh od prejema obvestila na zbor članov RD. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave na UO.

15. člen

Mladoletni član je oseba do dopolnjenega 18 leta starosti.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik, do dopolnjenem 15. letu starosti, pa zakoniti zastopnik poda pisno soglasje.

Mladoletni član sme ribolovne pravice izvajati samo v spremstvu mentorja ali člana RD z opravljenim ribiškim izpitom.

Po dopolnitvi 15 let starosti sme mladoletni član opraviti ribiški izpit, če je pred tem bil najmanj tri leta nepretrgoma član RD.

16. člen

Član - študent je član, za čas od 18. leta do dopolnjenega 25. leta starosti, če lahko dokaže, da v tem obdobju redno študira.

Član - študent mora imeti člansko izkaznico, ki velja za rednega člana, ima enake pravice in dolžnosti razen na finančnem področju. 

Finančne obveznosti člana - študenta so enake kakor za mladoletnega člana.

17. člen

Častni član RD je lahko oseba iz 1. odstavka 10. člena tega statuta in druge osebe, če ima zasluge na področju sladkovodnega ribištva, zlasti na področju raziskav in varovanja okolja.

O sprejemu v častno članstvo odloča zbor članov RD. V sklepu o častnem članstvu RD določi tudi o ribolovnih in drugih pravicah častnega člana.

18. člen

Članstvo v RD preneha z ustrezno spremembo statusa, ki je posledica:

• izstopa,
• črtanje iz članstva,
• smrti,
• prenehanja delovanja RD.

Član izstopi iz RD s pisno izjavo.

Člana se črta oziroma  razporedi med tiste, ki so odstopili, če ne poravna članskih obveznosti v roku, ki ga določi UO, ali če ne opravi ribiškega izpita v roku iz 11. člena tega statuta.

O črtanju odloča disciplinska komisija s sklepom izdanim skladno s Pravilnikom o disciplinski in odškodninski odgovornosti.

IV. UPRAVLJANJE RD

19. člen

RD upravljajo organi RD:

• zbor članov (v nadaljevanju: ZČ),
• predsednik in podpredsednik RD,
• upravni odbor (v nadaljevanju: UO),
• tajnik RD,
• gospodar RD,
• nadzorni odbor (v nadaljevanju: NO)

Funkcije v UO in v  NO se izključujejo.  Mandatna doba organov RD je 5 let.

Zbor članov

20. člen

Zbor članov je najvišji organ RD, ki ga sestavljajo vsi člani. Mladoletne člane zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.

Vsi organi RD in njihovi funkcionarji so za svoje delo odgovorni zboru članov.

Redne seje zbora članov sklicuje UO enkrat letno, najkasneje v 90-tih dneh po izteku koledarskega leta.

Izredni zbor članov skliče UO po lastni presoji, na pobudo NO ali na pobudo 1/5 članov RD iz 1. odstavka tega člena. Pobuda mora biti pisna in obrazložena, če jo vložijo člani pa od vseh podpisana. UO mora sklicati izredni zbor članov najkasneje v 30 dneh po vložitvi pobude. Če tega ne stori UO, ga skliče-jo pobudnik oziroma pobudniki. Odločanje na izrednem zboru članov ni možno, če na njem ni predsednika UO.

Za redni in izredni zbor članov veljajo enaka pravila o vabljenju, sklepčnosti, glasovanju, delovnem predsedstvu ter možnosti sklica v več delih.

Podrobnejša določila o delu zbora članov lahko ureja Poslovnik o delu zbora članov.

21. člen

O sklicu zbora članov morajo biti člani obveščeni skupaj z dnevnim redom 14 dni pred sejo zbora.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. Če zbor ni sklepčen se zasedanje odloži za 30 minut, nato pa veljavno odloča ob vsaki udeležbi.

Zbor članov sprejema sklepe z večino navzočih članov, statut in spremembe statuta pa z dvotretjinsko večino navzočih članov. Glasovanje je praviloma javno, če se člani ne odločijo za tajno glasovanje. Volitve organov RD so lahko javne ali tajne.

22. člen

Naloge in pristojnosti zbora članov so:

• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema in spreminja statut RD,
• sprejema program dela in finančni načrt,
• sprejema letno finančno poročilo in poročilo o delovanju RD,
• voli in razrešuje predsednika in podpredsednika RD, tajnika RD, gospodarja RD (hkrati obvezni člani UO) ter člane nadzornega odbora,
• po izvolitvi predsednika RD na njegov predlog voli in razrešuje še tri (3) dodatne člane UO,
• na predlog upravnega odbora odloča o vključevanju, povezovanju in sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi,
• podeljuje naziv častnega člana,
• sprejema načrte investicij,
• sklepa o prenehanju RD,
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi ali člani RD v skladu z namenom in cilji RD.

Predsednik RD in podpredsednik RD

23. člen

Predsednik RD zastopa in predstavlja RD in vodi njeno delo.

Predsednika in podpredsednika RD neposredno voli zbor članov za dobo 5 let. Predsednik RD je predsednik UO in odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.

Predsednik RD je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje RD v skladu s statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren zboru članov,  za gospodarjenje in izvajanje ribiško-gojitvenega načrta pa pristojnim državnim organom.

Predsednik RD je dolžan zadržati sklep kateregakoli organa družine, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oz. v nasprotju z akti RD. O zadržanju obvesti v roku osmih dni organ, ki ga je sprejel ter predsednika NO.

V primerih upravičene daljše odsotnosti predsednika RD opravlja omenjene naloge podpredsednik RD z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi. V takih primerih predsednik RD s sklepom pooblasti podpredsednika RD, razen v primerih ko to ni mogoče zaradi narave odsotnosti. V tem primeru sklep izdajo člani UO.