S T A T U T

RIBIŠKE  DRUŽINE
PESNICA - LENART

Lenart, marec 2007

Na podlagi 12. in 13. člena v zvezi z 9. in 56. členom Zakona o društvih ( Uradni list RS, št. 61/2006 ) je Ribiška družina Pesnica-Lenart skladno z 14. členom Statuta na svojem zboru članov, dne 30. 03.2007 sprejela spremenjeni:

S T A T U T

RIBIŠKE DRUŽINE PESNICA - LENART

I.             SPLOŠNE DOLOČBE, IME IN SEDEŽ

1. člen

Ribiška družina Pesnica - Lenart ( v nadaljnjem besedilu: družina ) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o skladkovodnem ribištvu (Ur. L. RS štev. 61/2006 - Zdru-1 in ZSRib ).

Namen delovanja RD ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki od ribiškega upravljanja in drugih prihodkov bo namenila za uresničevanje svojega namena in ciljev.

2. člen

Ime RD je :  RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA - LENART
Sedež društva je : Lenart, Ribiška pot 18, 2230 Lenart v Slov. goricah

3. člen

Družina ima svoj žig, znak in prapor .

Žig je okrogle oblike, premera 35 mm. V sredini je odtisnjen znak TRIGLAVA,  pod znakom ribica in voda ter naslov RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA - LENART.Odtis žiga je v zeleni barvi.

Znak je v obliki kroga,  in napisom RD PESNICA - LENART ob straneh. V znaku je slika smuča.

Prapor ima na prvi strani podobo smuča, zelena barva, napis RIBIŠKA DRUŽINA PESNICA - LENART. Na drugi strani je podoba sulca, modre barve, napis Ribiška zveza Slovenije.

4. člen

RD je pravna oseba zasebnega prava vpisana v register društev pri Upravni enoti Lenart v Slov. Goricah.

RD zastopa njen predsednik, katerega osebne podatke iz sedme alinee prvega odstavka 18. člena Zdru-1 se predloži Upravni enoti v Lenartu.

5. člen

Delovanje RD je javno.

6. člen

RD lahko pridobi in ima nepremično premoženje ter druga sredstva za uresničevanje svojih ciljev in nalog.

II.             NAMEN IN CILJI DRUŽINE

7. člen

Namen družine je prostovoljno združenje državljanov zaradi:

• upravljanja ribiškega okoliša,
• varovanja voda ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela naravnega okolja in
• izvajanja ribolova.

RD ima naslednje cilje:

• upravljanje z ribiškim okolišem,

-            prizadevanje za strokovno raven dela,
-       vzpodbujanje članov za stalno strokovno izpopolnjevanje,
-       sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja delovanja RD,
-             sodelovanje z Zavodom za ribištvo Slovenije in drugimi organizacijami ter institucijami, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s sladkovodnim ribolovom in varovanjem okolja,
-             organiziranje športnega in turističnega ribolova, vključno s tekmovanji,
-             sodelovanje pri oblikovanju razvoja sladkovodnega ribištva v Sloveniji.

8. člen

Namen in cilje uresničuje RD z izvajanjem naslednjih nalog:

• izdela mnenje k osnutku načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju (člen 11/4 SRib),
• izdela mnenje k osnutku ribiškogojitvenega načrta za ribiški okoliš (člen 12/3 ZSRib),
• poribljava z ribami iz sonaravne gojitve in iz ribogojnice,
• upravlja ribogojne objekte in izvaja odlove rib v gojitvene namene,
• organizira ribočuvajsko službo,
• določa pogoje za izvajanje ribolovne pravice
• članom RD,
• članom drugih RD in zamejskih ribiških klubov ter
• domačim in tujim turistom,
• izvaja ukrepe iz 20. člena ZSRib v primeru pogina rib,
• vodi evidence potrebne za ribiški kataster (člen 51/2 ZSRib) in društvene evidence,
• organizira strokovno usposabljanje članov in ribiških pripravnikov,
• zaposluje strokovne delavce za delo na področju društvene dejavnosti, ribogojstva in druga dela pri upravljanju ribiškega okoliša,
• prireja ribiška tekmovanja, družabna srečanja in druge društvene prireditve,
• sodeluje z inšpekcijskimi organi, predstavniki lokalne oblasti in podjetji zaradi zaščite voda pred onesnaževanjem.
•  

9. člen

RD poleg upravljanja z vodnim življem opravlja tudi naslednjo dopolnilno pridobitno dejavnost:

• s prodajo ribolovnih dovolilnic,
• s prodajo pijače v društvenih prostorih,
• s prirejanjem veselic,
• z organiziranjem in izvedbo tekem v kastingu ali v sladkovodnem ribolovu,
• z oddajanjem v najem svojih tekmovalnih tras,
• s sladkovodnim ribogojstvom zaradi poribljavanja vod s katerimi upravlja.

      -    dajanje lastnih prostorov v začasen najem

III.            ČLANSTVO

10. člen

Član družine je lahko vsak državljan Republike Slovenije ali državljan Evropske unije ter tujec s stalnim bivališčem v R. Sloveniji ob enakih pogojih in na enak način, ki je določen v tem statutu. Članstvo v RD je prostovoljno.

Novim članom RD ne zaračunava pristopnine.

RD ima:

• redne člane,
• častne člane,
• člane - študente in
• mladoletne člane.

11. člen

Polnoletna oseba, ki se prvič včlani v RD ima status pripravnika, ki traja eno leto.

Pripravnik mora izvršiti naloge po programu in opraviti izpit za ribiča pri Ribiški zvezi Slovenije. Iz upravičenih razlogov se pripravniku lahko pripravništvo podaljša za eno leto.

Dokler član ne opravi ribiškega izpita, ne more samostojno loviti rib.

V času pripravništva lahko ribiški pripravnik izvaja ribolov le v obsegu 50 dni v spremstvu mentorja, ki mu ga določi RD ali drugega člana te RD, ki ima opravljen ribiški izpit.

Član, ki prestopa iz mladoletnega članstva v rednega, sme uveljavljati že opravljeno pripravniško dobo, če je bil v RD včlanjen neprekinjeno vsaj tri leta.

12. člen

Redni člani imajo naslednje pravice in dolžnost:

a.) pravice:

• da volijo in so voljeni,
• da sodelujejo pri delu in odločajo v organih RD,
• da se udeležujejo srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira RD,
• da sodelujejo pri izdelavi programa RD in so seznanjeni z njenim upravljanjem ribiškega okoliša ter finančnim poslovanjem,
• da lovijo ribe pod pogoji, ki jih določi RD,
• da nosijo ribiški znak in odlikovanja,
• da imajo pri zaposlovanju v RD ob enakih pogojih prednost,
• da najmanj 30 članov lahko zahteva razrešitev kateregakoli organa RD.

b.) dolžnosti:

• da spoštujejo statut, druge akte in sklepe organov RD,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog RD,
• da redno plačujejo članarino in druge prispevke,
• da izvajajo ribolovno pravico skladno z zakonom in z določili RD,
• da se izobražujejo in usposabljajo,
• da dajejo RD informacije skladno z obrazcem "vloga za sprejem v članstvo",
• da varujejo ugled RD.

13. člen

Kandidat za člana zaprosi za članstvo z obrazcem 'vloga za sprejem v članstvo', v katerem navede identifikacijske podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega bivališča, davčno številko, podatke o dosedanjem članstvu in datum morebitno opravljenega ribiškega izpita) ter podpiše izjavo, da sme RD uporabljati te podatke za svojo evidenco in za potrebe zvez ali združenj, v katere je RD včlanjena ali jih je ustanovila.

14. člen

O sprejemu v redno članstvo odloča upravni odbor RD enkrat letno.

Članstvo se lahko odkloni tistim osebam, ki so bile kaznovane zaradi kaznivega dejanja na nepogojno kazen več kot 6 mesecev, ali zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ribolova, pa obsodba še ni izbrisana (člen 103 Kazenskega zakonika RS) ali so bile izključene iz iste ali druge RD zaradi disciplinskega prekrška, pa od izključitve še ni minilo 5 let.

O odklonitvi je kandidata potrebno pisno obvestiti v roku 30 dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov.

Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v 30 dneh od prejema obvestila na zbor članov RD. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave na UO.

15. člen

Mladoletni član je oseba do dopolnjenega 18 leta.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik, do dopolnjenem 15. letu starosti, pa zakoniti zastopnik poda pisno soglasje.

Mladoletni član sme ribolovne pravice izvajati samo v spremstvu mentorja ali člana RD z opravljenim ribiškim izpitom.

Po dopolnitvi 15 let starosti sme mladoletni član opraviti ribiški izpit, če je pred tem bil najmanj tri leta nepretrgoma član RD.

16. člen

Član - študent je član, za čas od 18. leta do dopolnjenega 25. leta starosti, če lahko dokaže, da v tem obdobju redno študira.

Član - študent mora imeti člansko izkaznico, ki velja za rednega člana, ima enake pravice in dolžnosti razen na finančnem področju. 

Finančne obveznosti člana - študenta so enake kakor za mladoletnega člana.

17. člen

Častni član RD je lahko oseba iz 1. odstavka 10. člena tega statuta in druge osebe, če ima zasluge na področju sladkovodnega ribištva, zlasti na področju raziskav in varovanja okolja.

O sprejemu v častno članstvo odloča zbor članov RD. V sklepu o častnem članstvu RD določi tudi o ribolovnih in drugih pravicah častnega člana.

18. člen

Članstvo v RD preneha z ustrezno spremembo statusa, ki je posledica:

• izstopa,
• črtanje iz članstva,
• smrti,
• prenehanja delovanja RD.

Član izstopi iz RD s pisno izjavo.

Člana se črta oziroma  razporedi med tiste, ki so odstopili, če ne poravna članskih obveznosti v roku, ki ga določi UO, ali če ne opravi ribiškega izpita v roku iz 11. člena tega statuta.

O črtanju odloča disciplinska komisija s sklepom izdanim skladno s Pravilnikom o disciplinski in odškodninski odgovornosti.

IV. UPRAVLJANJE RD

19. člen

RD upravljajo organi RD:

• zbor članov (v nadaljevanju: ZČ),
• predsednik RD,
• upravni odbor (v nadaljevanju: UO),
• disciplinski tožilec in disciplinska komisija,
• nadzorni odbor (v nadaljevanju: NO) ter
• tajnik in gospodar RD.

Funkcije v UO in v  NO se izključujejo. Če je na katero od teh funkcij izvoljen čuvaj RD, mu za mandat izvolitve zamrznejo dolžnosti ribiškega čuvaja, izkaza (izkaznico in čuvajski znak) pa deponira na RD.

Mandatna doba organov RD je 5 let.

Zbor članov

20. člen

Zbor članov je najvišji organ RD, ki ga sestavljajo vsi člani. Mladoletne člane zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.

Vsi organi RD in njihovi funkcionarji so za svoje delo odgovorni zboru članov.

Redne seje zbora članov sklicuje UO enkrat letno, najkasneje v 90-tih dneh po izteku koledarskega leta.

Izredni zbor članov skliče UO po lastni presoji, na pobudo NO ali na pobudo 1/5 članov RD iz 1. odstavka tega člena. Pobuda mora biti pisna in obrazložena, če jo vložijo člani pa od vseh podpisana. UO mora sklicati izredni zbor članov najkasneje v 30 dneh po vložitvi pobude. Če tega ne stori UO, ga skliče-jo pobudnik oziroma pobudniki. Odločanje na izrednem zboru članov ni možno, če na njem ni predsednika UO.

Za redni in izredni zbor članov veljajo enaka pravila o vabljenju, sklepčnosti, glasovanju, delovnem predsedstvu ter možnosti sklica v več delih.

Podrobnejša določila o delu zbora članov lahko ureja Poslovnik o delu zbora članov.

21. člen

O sklicu zbora članov morajo biti člani obveščeni skupaj z dnevnim redom 14 dni pred sejo zbora.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. Če zbor ni sklepčen se zasedanje odloži za 30 minut, nato pa veljavno odloča ob vsaki udeležbi.

Zbor članov sprejema sklepe z večino navzočih članov, statut in spremembe statuta pa z dvotretjinsko večino navzočih članov. Glasovanje je praviloma javno, če se člani ne odločijo za tajno glasovanje. Volitve organov RD so tajne.

22. člen

Naloge in pristojnosti zbora članov so:

• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema in spreminja statut RD,
• sprejema program dela in finančni načrt,
• sprejema letno finančno poročilo in poročilo o delovanju RD,
• voli in razrešuje predsednika RD, člane upravnega odbora, disciplinskega tožilca, člane disciplinske komisije , člane nadzornega odbora in tajnika ter gospodarja RD
• na predlog upravnega odbora odloča o vključevanju, povezovanju in sodelovanju z drugimi organizacijami,
• podeljuje naziv častnega člana,
• sprejema načrte investicij,
• sklepa o prenehanju RD,
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi ali člani RD v skladu z namenom in cilji RD.

Predsednik RD

23. člen

Predsednik RD zastopa in predstavlja RD in vodi njeno delo.

Predsednika RD neposredno voli zbor članov. Je predsednik UO in odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.

Predsednik RD je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje RD v skladu s statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren zboru članov, za društveno dejavnost upravnemu odboru, za gospodarjenje in izvajanje ribiško-gojitvenega načrta pa pristojnim državnim organom.
Predsednik RD je dolžan zadržati sklep kateregakoli organa družine, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oz. v nasprotju z akti RD. O zadržanju obvesti v roku osmih dni organ, ki ga je sprejel ter predsednika NO.

Upravni odbor

24. člen

UO je izvršilni organ zbora članov in opravlja organizacijska, strokovna, tehnična in administrativna dela, kadrovanje ter vodi RD med dvema zasedanjema zbora članov po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov.

Za svoje delo je odgovoren zboru članov.

UO šteje 8 članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik, gospodar ter 4 člani iz posameznih komisij.

UO se sestaja po potrebi, vendar najmanj trikrat na leto.

25. člen

Naloge UO so:

• imenuje stalne in občasne komisije,
• sklicuje zbor članov,
• skrbi za izvrševanje programa RD,
• pripravi predlog statuta RD in njegovih sprememb,
• sprejema splošne akte RD,
• pripravi predloga finančnega plana in plana dela RD,
• pripravi finančno poročilo in poročilo o delu RD,
• pripravi mnenje k osnutku načrta ribiškega upravljanja in mnenje k osnutku ribiškogojitvenega načrta ter ga posreduje na ribiški kataster,
• skrbi za finančno in materialno poslovanje RD,
• upravlja s premoženjem RD,
• odloča o odškodninskih zahtevkih,
• odloča o sklepanju pogodb za izvajanje del in o višini izplačil za opravljeno delo,
• skrbi za izvajanje gojitveno-čuvajske službe,
• vodi evidenco članstva, vodi statistične podatke in jih posreduje ribiškim organizacijam ter ribiškemu katastru in občinam,
• odloča o sprejemu novih članov,
• odloča o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije,
• opravlja druga dela s področja dejavnosti RD.

26. člen

UO dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik RD, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik RD ali član UO, ki ga predsednik pooblasti.
UO je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov, odloča pa z večino navzočih članov. Kadar za predlog sklepa glasuje polovica članov, je sprejet sklep, za katerega glasuje predsednik.

UO lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje stalne ali občasne odbore in komisije. Njihove naloge, vodjo ter število članov določi UO izmed članov RD.

Disciplinski tožilec in disciplinska komisija

27. člen

RD ima disciplinskega tožilca, ki pripravlja obtožne predloge za disciplinsko komisijo.

28. člen

Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani in dva namestnika. Izmed sebe izvolijo predsednika.

Komisija se sestaja po potrebi ali na predlog disciplinskega tožilca.

Disciplinska komisija odloča o disciplinskih kršitvah kot organ prve stopnje.

29. člen

Disciplinski postopek se vodi po načelih skrajšanega kazenskega postopka in določil navedenih v Pravilniku o disciplinskih in odškodninski odgovornosti RD.

30. člen

Disciplinske kršitve so:

• kršitve določb statuta in pravilnikov,
• nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v RD,
• neizpolnjevanje sklepov RD,
• izvajanje športnega ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Disciplinske kazni so:

• opomin,
• prepoved ribolova od enega do treh let,
• izključitev iz članstva,

Podrobnejše določbe o disciplinskem postopku, opredelitev lažjih in težjih kršitev, povrnitev storjene škode, pravice do pritožbe in drugo ureja Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti RD.

Nadzorni odbor

31. člen

NO spremlja delo UO in drugih organov RD ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem RD. Enkrat letno poroča zboru članov.

NO je sestavljen iz treh članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani NO lahko sodelujejo na sejah UO brez pravice odločanja.

NO je sklepčen, če je prisotna večina članov. Veljavno sklepa z večino navzočih članov. 

Tajnik RD

32. člen

Za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi RD skrbi tajnik. Za svoje delo je odgovoren zboru članov in UO.Tajnik predvsem:

• vodi evidenco o članih, o pripravnikih in o izdanih čuvajskih izkaznicah,
• opravlja administrativne in tehnične naloge v zvezi s sklicevanjem organov RD,
• vodi zapisnike na vseh sejah organov RD, razen na sejah NO,
• pripravlja letna in druga statistična poročila skupaj s posameznimi člani UO,
• vodi evidenco prejete in odposlane pošte,
• opravlja druge naloge po navodilu organov RD.

Gospodar RD

33. člen

Za gospodarja družine je lahko izvoljen član, ki ima ustrezno strokovno usposobljenost.

Gospodar družine organizira in vodi strokovno delo družine pri izvajanju ribiško-gojitvenih načrtov, skrbi za gospodarno rabo ribiškega inventarja in za pravilno gospodarjenje v ribolovnih vodah. Izvoli ga občni zbor za dobo 5 let. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru. Gospodar zlasti:

• izvaja določila RGN,
• organizira odlovne ekipe izvajalcev elektro ribolova,
• organizira, usklajuje in spremlja delovne akcije RD,
• skrbi za delo čuvajske službe in nadzira njeno izvajanje,
• pripravlja poročila in druge evidence o odlovih in vlaganjih rib,
• sodeluje v organih območnih združenj pri načrtovanju upravljanja z vodnim življem,
• sodeluje v pripravah na novo ribiško upravljalsko obdobje
• opravlja druge naloge po navodilu predsednika ali organov RD.

V.            FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

34. člen

RD ima nepremično in premično premoženje.

RD pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino,
• iz dejavnosti RD,
• z dopolnilno pridobitno dejavnostjo,
• z darili in volili,
• s prispevki donatorjev in sponzorjev,
• z izterjavo odškodnin.

RD pridobiva sredstva iz dopolnilne pridobitne dejavnosti iz 9. člena tega statuta, lahko pa iz tega naslova pridobi tudi denarna sredstva države ali lokalne skupnosti skladno z razvojno strategijo in sprejetimi akti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva za okolje in prostor.

Presežek prihodkov nad odhodki RD porabi izključno za uresničevanje namena in ciljev iz 7. in 8. člena tega statuta.

RD premoženja ne sme deliti med svoje člane.

35. člen

Finančno in materialno poslovanje vodi RD v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Za pridobitno dejavnost iz 9. člena tega statuta vodi ločeno knjigovodstvo. Natančnejši način poslovanja se določi s posebnim pravilnikom.

RD ima svoj transakcijski račun.

Letno poročilo mora RD predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve v rokih iz 29. člena ZDru-1.

36. člen

Finančno poslovanje je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v knjigovodsko dokumentacijo RD.

Nadzor nad finančno materialnim poslovanjem izvaja NO RD.

UO odloči ali bo finančno poslovanje vodila RD sama, ali pa bo to pogodbeno opravljal knjigovodski servis.

37. člen

Nepremično premoženje lahko RD kupi ali proda le na podlagi sklepa zbora članov, premično premoženje pa po sklepu UO RD.

VI.            JAVNOST DELA

38. člen

RD zagotavlja javnost svojega dela:

• z objavami na oglasnih deskah v društvenih prostorih,
• z javnostjo sej njenih organov,
• z društvenim glasilom in na svojih spletnih straneh,
• z objavami v glasilu Ribič in na spletnih straneh Ribiške zveze Slovenije,
• z dostavljanjem računovodskih izkazov pristojnemu državnemu organu.

Širšo javnost obvešča RD z objavami v sredstvih javnega obveščanja.

VII.             PRENEHANJE RD

39. člen

RD preneha:

• po volji članov s sklepom zbora članov,
• s spojitvijo z drugo RD ali pripojitvijo k drugi RD,
• s stečajem,
• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
• po zakonu.

Sklep o prenehanju mora vsebovati podatke iz 2. odstavka 38. člena ZDru-1.

VIII.             PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

40. člen

Pravilniki, sprejeti po spremenjenih določilih v dosedanjem statutu, se smiselno uporabljajo do sprejetja novih.

UO v enem letu od sprejema tega statuta uskladi vse pravilnike in druge akte RD.

Z izdajo odločbe o vpisu sprememb oziroma čistopisa statuta v register društev pri pristojnem organu preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru dne 13.04.1997.

Predsednik RD:

          Alojz FAJDIGA, l.r.